Sodni izvedenec
V vseh kaznovalnih ali civilnih postopkih (tudi v upravnem postopku) večkrat nastane položaj, ko je za pravilno odločanje sodišča ali drugega organa potrebno strokovno znanje, s katerim sodišče ne razpolaga. V takih primerih sodišče (oz. organ) k delu pritegne sodnega izvedenca.
Izvedenec je oseba, ki sodišču in drugim pomaga pri ugotavljanju dejstev.
Ker je sodni izvedenec strokovni pomočnik sodišča, je tako del pravosodnega sistema. Položaj izvedencev je delno primerljiv s položajem npr. odvetnikov, notarjev ali izvršiteljev.
Zaradi izvedenčevega položaja v pravosodju mora izvedenec biti strogo nevtralen, nepristranski in neodvisen.
Ko sodišče, upravni organ ali druge osebe potrebujejo sodnega izvedenca, preveri imenik sodnih izvedencev, ki ga vodi Ministrstvo za pravosodje in ga izbere glede na svoje potrebe
Dokazovanje z izvedencem se v praksi uporablja vse pogosteje, kar je posledica izvedenčeve strokovnosti in nepristranskosti.
Izvedenčevo delo in naloge
Sodišče že ob postavitvi izvedencu določi nalogo in sicer, da po pregledu in študiju spisa ter dokumentacije izdela izvedensko mnenje, ki je sestavljeno iz izvida (ugotovitev dejstev) in mnenja (strokovni zaključek). Izvid predstavlja del izvedenskega dela, kjer izvedenec opiše vsa dejstva in ugotovitve, do katerih je prišel s pregledom predmeta oziroma proučitvijo spisa. Mnenje pa vsebuje oceno ugotovljenih dejstev z vidika pravil stroke, prav tako pa tudi odgovore na, s strani sodišče, postavljena vprašanje.
Tudi če je sodišče prve stopnje strokovno znanje imelo, bi moralo svoje strokovne poglede razkriti pravdnima strankama v okviru odprtega sojenja. Če namreč sodišče ne ravna na opisan način in zaradi lastnega strokovnega znanja ne angažira izvedenca, stranke prikrajša za pravico do aktivnega sodelovanja pri obravnavi strokovnih vprašanj (Vir: Sklep Višjega sodišča II CP 2655/2015).
Primeri sodelovanja z odvetniki.
Odvetniki se izvedencev pogosto poslužujejo že v fazi pred vložitvijo tožbe, to je v fazi, ko se stranka še odloča ali bo vložila tožbo ali ne, v fazi pogajanja z nasprotno stranko in seveda v pravdi sami, v dokaznem postopku. Znano je, da se tega poslužujejo in sicer z vidika visokih sodnih taks v postopkih pred sodišči, hitrosti rešitve primera in tudi ko njihove stranke rečejo, da nikoli ne vedo, kako bo zadeva tekla na sodišču. Strankam v postopku ni več do dolgotrajnega pravdanja in jim je hitrost primera ključna. Stranke v postopku želijo pretehtati vsa dejstva in dokaze, vedeti želijo o tem, kakšen je možen končni izid in poznati tveganja, ki jih pri tem ogrožajo.
Takse za vložitve tožb so relativno visoke, zato stranke želijo poznati tveganja, ki jih z vložitvijo tožbe prevzemajo na sebe glede končnega uspeha in tudi tveganja glede povračila stroškov nasprotne stranke, v kolikor z zahtevo na sodišču ne bi uspela.
Razlogi zaradi katerih odvetniki angažirajo izvedence v fazi pred pravdo so:
- Zbiranje in priprava procesnega gradiva (dokazi, poslovni dokumenti, računovodski dokumenti…).
- Mnenje, ki pomaga predvideti izid postopka in oceniti tveganje takšnega postopka
- Mnenje, ki pomaga v izvensodni poravnavi.
- Mnenje, ki pomaga opredeliti višino tožbenega zahtevka, kar pomeni oceno stroškov postopka, ocena višine taks in ostale stroške, ki vplivajo na ekonomski vidik pravdanja.
